Nevidna torta iz rdečemesnatih jabolk (Gâteau Invisible)

Jejte mavrico za zdrav mikrobiom: disbioza in spike protein

Nedvomno lahko trdimo, da obstaja čas pred in po COVID-19. Vsi poznamo ljudi, katerih zdravje se je drastično poslabšalo po stiku z izpuščenim biološkim orožjem ali po uvedbi cepljenja. Od začetka pandemije spremljam informacije o spike proteinu* (beljakovina bodice) in kako se lahko pred njim zaščitimo ali pozdravimo posledice po stiku z njim, saj je postalo očitno, da se ne moremo zanašati na uradno stroko.

*spike protein; na področju virologije je bilo leta 2011 dogovorjeno, da se za angleški termin spike protein uporablja slovenski termin beljakovina bodice, kljub temu bom zaradi lažjega razumevanja v članku uporabljala angleški termin spike protein.
Definicija beljakovine bodice: Tako kot drugi koronavirusi ima tudi SARS-CoV-2 štiri strukturne beljakovine, znane kot S (spike; bodica), E (envelope; ovojnica), M (membrana) in N (nukleokapsida); beljakovina N shranjuje genom RNA, beljakovine S, E in M pa skupaj tvorijo virusno ovojnico. Bodica, katere natančna struktura je vidna s kriogenim elektronskim mikroskopom, je beljakovina, odgovorna za to, da se virus lahko pritrdi na membrano gostiteljeve celice.

Zanimive vsebine na to temo razkriva John Paul - Moriarty, ki v svojih člankih opisuje neodkrite povezave z neortodoksnimi znanstvenimi pristopi. V enem izmed njegovih mnogih člankov, ki jih lahko najdete na Substacku - Things Hidden in Complexity - je zapisal:

Omikron zdesetka kar nekaj mikrobov v našem črevesju, najbolj pa prizadene Akkermansio muciniphilo, mikrob, ki je med drugim odgovoren za nadzor ravni sladkorja v naši krvi kot tudi za naš celoten imunski odziv proti gripi.

Vredno je omeniti, da se približno 70-80% imunskih celic telesa nahaja v prebavilih. Črevesna sluznična pregrada vzdržuje pomembno ravnotežje med absorpcijo hranil in preprečevanjem invazije patogenov. Izpostavljenost spike glikoproteinu spremeni sestavo mikrobioma in zmanjša raznolikost koristnih bakterij v črevesju. "Za te spremembe je dokazano, da motijo celovitost črevesne sluznične pregrade, in posledično povzročajo sistemsko vnetje.” (0) Medtem ko črevesni mikrobiom varuje pred vnetjem in okužbami, lahko črevesna disbioza povzroči vrsto bolezni, kot so ekcemi, alergije, artritis, vnetja, odpornost proti insulinu, diabetes, srčno-žilne bolezni, debelost, bolezni jeter, lupus, vnetne črevesne bolezni, avtizem, depresijo, multiplo sklerozo, avtoimunske bolezni ščitnice, avtoimunsko anemijo, miokarditis, trombozo, nevrodegenerativne motnje, kot so demenca, Alzheimer in Parkinsonova bolezen.

Akkermansia muciniphila velja za mikrob naslednje generacije, imenujejo jo celo sijoča zvezda črevesne flore. Prebiva v sluzničnem sloju gostitelja in uravnava črevesno homeostazo. Hrani se s sluznino, ob tem spodbuja vrčaste celice, sekrecijske celice ali enocelične žleze, ki povzročajo in izločajo sluz, da proizvajajo več sluzi, s čimer povečuje debelino črevesnega sluzničnega sloja. Manjša prisotnost Akkermansie muciniphile je povezana z debelostjo, sladkorno boleznijo, aterosklerozo, nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in multipla skleroza, depresija, avtizem, epilepsija, vnetna črevesna bolezen, boleznijo zamaščenih jeter, boleznimi prebavnega sistema, artritisom, astmo, kožnimi boleznimi, rakom in celo s staranjem.

Na medmrežju obstaja že več kot 3000 recenziranih člankov, ki potrjujejo, da spike protein, bodisi zaradi okužbe ali cepiva, povzroča poškodbe srca in miokarditis. Narašča tudi število člankov, ki potrjujejo, da spike protein povzroča številne avtoimunske bolezni. Poročila kažejo, da lahko cepljenje proti COVID-19 in izpostavljenost spike proteinu povzročijo redke avtoimunske bolezni, vključno z avtoimunskim glomerulonefritisom, avtoimunskimi revmatičnimi boleznimi in avtoimunskim hepatitisom. V zadnjih nekaj letih (po okužbi s COVID-19 ali cepljenju) se je v mojem krogu prijateljev in družine pojavilo veliko zdravstvenih težav in diagnosticiralo veliko novih bolezni: alergije, astma, sindrom razdražljivega črevesja, Chronova bolezen, revmatoidni artritis, miokarditis, srčne palpitacije, nespečnost, migrene, izjemna utrujenost, tinitus, atopični ekcemi po celotnem telesu, alergijski dermatitis in sum na redki kožni T-celični limfom. V večini teh primerov je bila uradna diagnoza "neznanega izvora" in "neozdravljiva", oboje je po mojem mnenju vprašljivo.

V članku Vpogledi v novo pojavljene avtoimunske bolezni po cepljenju proti COVID-19 raziskovalci razpravljajo o možnih osnovnih mehanizmih (A, B, C):

Slika 1. Shematski prikaz mehanizmov, ki povzročajo avtoimunske bolezni po cepljenju proti COVID-19.

Čeprav je možnih več mehanizmov, ki po cepljenju proti COVID-19 povzročijo avtoimunske bolezni, je precej enostavno razumeti, da izpostavljenost spike proteinu sproži imunski odziv, zaradi podobnih struktur med spike in človeškimi proteini pa lahko ta odziv povzroči avtoimunost (imunski sistem po pomoti napade lastne zdrave celice, tkiva in druge normalne sestavine telesa).

Tako obstaja več logičnih korakov, ki jih lahko naredimo za preprečevanje in/ali okrevanje pred boleznimi, ki jih lahko povzroči izpostavljenost spike proteinu:

• Zmanjšati izpostavljenost spike proteinu
• Preprečiti delitev in vezavo spike proteina v telesu
• Odstraniti spike protein iz telesa
• Popraviti in obnoviti sluznično pregrado črevesja
• Vzpostaviti zdrav in raznovrsten mikrobiom
• Podpreti optimalno metilacijo
• Podpirati vse organe razstrupljanja (jetra, ledvice, pljuča, limfo, debelo črevo in kožo)
• Zmanjšati vnetja
• Vzpostaviti homeostazo
• Pozdraviti poškodbe, ki jih je v telesu ali na organih povzročil spike protein
• Okrepiti imunski sistem

Za vsako od teh točk lahko na poti okrevanja vključimo različne protokole, naravna zališča in začimbe, prehrambena dopolnila in s hranili bogata živila. Če imamo težave s sindromom razdražljivega črevesa in črevesno disbiozo, moramo najprej popraviti in obnoviti sluznično pregrado črevesja z uživanjem veliko kostnih juh, želatine, masla ali maslene kisline (oziroma natrijevega butirata v obliki dopolnila), kolagena in vseh aminokislin, ob tem pa se moramo popolnoma izogibati vsem vnetnim živilom, zlasti trans maščobam, preprostim sladkorjem, glutenu, rafiniranim mokam, predelanim živilom in aditivom. Ko je sluznično pregrado črevesja nekoliko zaceljena, je mogoče postopoma dodajati več živil, predvsem takih, ki nam pomagajo vzpostaviti zdrav in raznolik mikrobiom. V tem koraku je potrebno vključiti širok nabor probiotičnih in prebiotičnih živil, pa tudi živila, ki vsebujejo encime za spodbujanje prebave in absorpcije ključnih hranil za popravljanje morebitnih poškodb v telesu.

Poglejmo kako lahko zvišamo prisotnost Akkermansia muciniphile, gram-negativne anaerobne bakterije, ki razgrajuje mucin ali sluznino (glavno sestavino sluza) ter hkrati kolonizira črevesno sluznico ljudi. Poročajo, da večja prisotnost Akkermansia muciniphile ščiti pred avtoimunskimi in kroničnimi vnetnimi boleznimi, debelostjo in metaboličnim sindromom, sindromom razdražljivega črevesa ter diabetesom in igra pomembno vlogo v našem imunskem odzivu - pomemben zaveznik, ki ga želimo gostiti v naši črevesni sluznici.

Akkermansia muciniphila velja za mikrob naslednje generacije, imenujejo jo celo sijoča zvezda črevesne flore. Prebiva v sluzničnem sloju gostitelja in uravnava črevesno homeostazo. Hrani se s sluznino (ang. mucin), ob tem spodbuja vrčaste celice (ang. goblet cell), sekrecijske celice ali enocelične žleze, ki povzročajo in izločajo sluz), da proizvajajo več sluzi, s čimer povečuje debelino črevesnega sluzničnega sloja. Danes je znano, da Akkermansia muciniphila povečuje debelino sluzi in funkcijo črevesne pregrade, izboljšuje prepustnost črevesja in zmanjšuje vnetni odziv [1]. Manjša prisotnost Akkermansia muciniphila je povezana z debelostjo, sladkorno boleznijo, aterosklerozo, nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in multipla skleroza, depresija, avtizem, epilepsija, vnetna črevesna bolezen, boleznijo zamaščenih jeter, boleznimi prebavnega sistema, artritisom, astmo, kožnimi boleznimi, rakom in celo s staranjem.

Hrana in zdravila so glavne snovi, ki vplivajo in urejajo črevesne mikrobe. Prisotnost Akkermansia muciniphile je bila po antibiotičnem zdravljenju bistveno zmanjšana [2], vendar pa lahko na njeno številčnost vplivajo različni prehranski regulatorji. Članek Strategije za povečevanje prisotnosti Akkermansia muciniphile navaja, da večina snovi, ki povečujejo obilnost Akkermansia muciniphile, ni prebavljiva, kot so polifenoli, prehranska vlakna in fruktooligosaharidi, ki jih želodec ne razgradi ali prebavi v tankem črevesju in tako dosežejo debelo črevo, kjer se nahaja Akkermansia muciniphila. Te snovi so polifenoli, alkaloidi, kapsaicin, vlaknine in aktivni rastlinski polisaharidi.

• Ketonska dieta se je izkazala kot zelo učinkovito pri zdravljenju epilepsije. Prisotnost Akkermansia muciniphile v črevesju miši s sproženimi epileptičnimi napadi se je znatno povečala ob ketogen dieti [3,4,5].
• Post in prekinitveni post [6,7,8].
• Fenolna kislina (kavna kislina v kavi).
• Antocianini (flavonoidi, ki dajejo sadežem njihovo specifično barvo in se nahajajo v borovnicah, rdečem grozdju, brusnicah, aroniji, robidnicah, malinah, slivah, rdečem zelju, vijoličnem krompirju, rdečemesnatih jabolkih, bezgovih jagodah, češnjevem paradižniku, granatnem jabolku, ribezu, ličiju, itd.).
• Rezveratrol (vino, grozdje, korenina japonskega dresnika).
• Polifenoli v zelenem čaju (EGCG).
• Elagična kislina v olupku granatnega jabolka.
• Berberin (rumen alkaloid, ki ga najdemo v zlatem korenu, navadnem češminu, navadni mahoniji). Po zdravljenju z berberinom se je prisotnost Akkermansia muciniphile povečala, simptomi različnih bolezni (ateroskleroza, hiperlipidemija in bolezen zamaščenih jeter) pa s se izboljšali [9]. Berberin je naravna spojina, ki jo lahko uporabljamo namesto zdravila metformin za presnovo glukoze pri zdravljenju visoke ravni krvnega sladkorja pri sladkorni bolezni.
• Betain (bela kristalna sol, ki nastane iz aminokisline glicin in jo najdemo v rdeči pesi, brokoliji, celem ječmenu, špinači, pšeničnih otrobih in vodnih nevretenčarjih). Dodajanje betaina med nosečnostjo pri podganah je zmanjšalo stopnjo debelosti pri potomcih, kar vodi v dolgoročno presnovno zdravje potomcev in povečanje Akkermansia muciniphile v črevesju novorojenčka [10].
• Kapsaicin (je pekoč alkaloid, ki ga najdemo v kajenskem popru, pekočih paprikah in čilijih). Kapsaicin preprečuje debelost in spodbuja vrčaste celice (ang. goblet cell), da izločajo več sluzi in zagotavljajo hrano za Akkermansia muciniphilo, s čimer se poveča absolutna številčnost Akkermansia muciniphile [11].
• Prehranske vlaknine.
• Sluzi (beljakovine sluzi se nahajajo v sluznici živali, kot so krave, prašiči in piščanci. Povečanje prehranskega vnosa aminokislin treonina, serina, prolina in cisteina je nov pristop za spodbujanje proizvodnje sluzi in zdrave mikrobiote ter izboljšanje epitelne zaščite [12].)
• Oligofruktoza (naravno sladilo, ki ga najdemo v banani, česnu, čebuli, radiču, artičoki, beluših, ječmenu, ovsu, pšeničnih otrobih).
• Inulin (neprebavljiv del hrane deluje kot prebiotik, ki hrani zdrave bakterije. Najdemo ga v korenini velikega omana, radiču, jeruzalemski artičoki, beluših, čebuli, poru, regratu, repincu, nekaterih morskih algah).
• Aktivni polisaharid (najdemo ga v spirulini, goji jagodah, rjavih algah kot so kombu in wakame).
• Različne formule tradicionalne kitajske medicine (predvsem Wuji Wan formula) za zdravljenje bolezni prebavil, ki vključujejo navadni češmin, japonsko kosteničje, rabarbaro, kudzu, grenko pomarančo in magnolijo (polifenoli, izolirani iz skorje, semenskih storžev in listov dreves).

Ob upoštevanju nekaterih zgoraj naštetih prehranskih intervencij upam, da boste našli način za podporo koristnemu črevesnemu mikrobiomu in preprečevanje črevesne disbioze povezano s celim spektrom bolezni.

Eden izmed mojih najljubših prehrambenih regulatorjev in pomočnikov so antocianini, flavonoidi, ki dajejo sadežem in zelenjavi njihovo specifično barvo. Tip antocianina, ki ga vsebuje sadež ali zelenjava, je tisto, kar določa, kako globoko rdeče, vijolične, modre ali celo oranžne barve bo. [13]. Jagodičevje vsebujejo največ flavonoidov, zlasti borovnice, bezeg in aronije. Granatno jabolko, brusnice, črni ribez, rdeče zelje in vijolični krompir so vsa hranilno močna živila, ki jih lahko uživamo preprečevanje in za zdravljenje bolezni. Vsi vsebujejo flavonoide, ki imajo antidiabetične, protirakave, protivnetne in protimikrobne učinke, preprečujejo pa tudi srčno-žilne bolezni ter debelost [14].

Zanimiva študija je preučevala učinke navadnih jabolk (sorta z zelenim olupkom in nizko vsebnostjo antocianina) v primerjavi z rdečemesnatimi jabolki (sorta z visoko vsebnostjo antocianina v celem sadežu). V zaključku ta študija kaže, da lahko jabolka z visoko vsebnostjo antocianina izboljšajo imunski sistem v primerjavi z običajnimi jabolki, spremembe pa pripisujejo razlikam v črevesnem mikrobiomu [15]. Jejte torej mavrico za zdrav mikrobiom!

RECEPT ZA NEVIDNO TORTO IZ RDEČEMESNATIH JABOLK

Ta jabolčna torta izgine hitreje, kot jo lahko pripravimo, od tod tudi njeno ime. Pripravimo jo iz rdečemesnatih jabolk, ki so čudovita na pogled in ne preveč sladkega okusa. V receptu uporabljam nekaj žlic brezglutenske ajdove moke bogate z rutinom, ki varuje naše ožilje in srce. Na blogu Vsakdanja kuhinjska čarovnija si lahkoogledate tudi recept za ajdov kruh in fermentirane ajdove palačinke z bezgovimi jagodami.

Sestavine

• 5 rdečemesnatih jabolk (na primer Lucy Glo)
• sok 1/2 limone
• 5 rumenjakov
• 200 ml mleka, ki ga rahlo segrejemo
• 3 žlice stopljenega in ohlajenega masla
• 1 čajna žlička vanilijevega izvlečka
• 1 čajna žlička domačega amareta ali mandljevega izvlečka
• 3 čajne žličke medu
• 1 čajna žlička cimeta
• 1/4 čajne žličke soli
• 1 čajna žlička pecilnega praška
• 3 žlice ajdove moke

Priprava

Pečico segrejemo na 175 °C. Pekač za kruh velikosti 20 x 10 cm obložimo s papirjem za peko. Rdečemesnata jabolka olupimo (če nismo prepričani, da so biološke predelave), odstranimo peške in jih zelo na tanko narežemo (ali naribamo). Poškropimo jih z limoninim sokom, da preprečimo oksidacijo, nato pa rezine lepo razporedimo v pekaču. V večji posodi puhasto stepemo rumenjake in med, dodamo rahlo segreto mleko, stopljeno in nekoliko ohlajeno maslo, vanilijo in amareto. Hitro dodamo še ajdovo moko, cimet, pecilni prašek in sol ter premešamo do gladkega. Testo mora biti precej tekoče.

Testo prelijemo čez jabolka, pekač pa takoj postavimo v pečico in pečemo približno 50 minut. Vrh naj bo zlato-rumeno zapečen. Pekač vzamemo iz pečice in pustimo vsaj 10 minut, da se nekoliko ohladi, lahko tudi več. Torto vzamemo iz pekača in odstranimo papir za peko. Postrežemo takoj in nemo opazujemo, kako hitro izgine. Dober tek!

Nevidna torta iz rdečemesnatih jabolk postrežena z maskarponom, orehi in posušenimi vrtničnimi cvetovi.

Sledi mi na Instagramu