Njena pot

Maureen Murdock / Njena pot

Knjiga Njena pot raziskuje psihološko in mitološko potovanje žensk k samouresničenju in notranji moči. Avtorica povzema starodavne sumerske, grške in keltske mite, a tudi osebne zgodbe sodobnih žensk, s katerimi ilustrira izzive in različna obdobja na razvojni poti do celosti.

Njena pot vabi na potovanje z mitskimi liki in sodobnimi junakinjami iz svetih globin starodavne mitologije na gladino sodobnega življenja, kjer boste zaplesale s svojimi sencami, sprejele skrite darove in začutile spečo moč v sebi.

Zgodbe, prepletene z uvidi in modrostjo, osvetljujejo prag neznanega in spust v temno noč duše ter prebujajo željo po preobrazbi in celosti.

Izvlečki iz knjige

Neki moder človek je nekoč dejal, da je cilj moškega načela popolnost, cilj ženskega pa izpolnjenost. Če ste popolni, ne more biti izpolnjeni, saj morate izpustiti vse nepopolnosti svoje narave. Če ste izpolnjeni, ne morete biti popolni, kajti izpolnjenost pomeni, da vsebujete dobro in zlo, kar je prav in kar ni, up in brezup. Zato je mogoče najboljše, da se zadovoljite z nečim, kar je manj od popolnosti in manj od izpolnjenosti. Mogoče moramo biti bolj pripravljeni sprejeti življenje, kot se odvija.

* * *

Očetove hčere stežka dopuščamo, da bi se stvari zgodile same od sebe, in raje nadziramo dogodke in njihov čas, saj čakanje na rezultat in negotovost porajata hudo tesnobo. Značilnost ženskosti je dopustiti, da se vse zgodi v naravnem ciklu stvari. Ljudje, ki med terapijo sežejo v globine nezavednega in se prepustijo ustvarjalnemu procesu, poznajo obdobja miru in prenove, ki jih je nujno spoštovati, varovati in jim dati čas. Rojstva ni mogoče izsiliti.

* * *

Opazila sem, da ženske, ki se ne počutijo dobro kot ženske – ker so se njihove matere omalovaževale in se niso počutile dovolj dobre, da bi močno ljubile hčer –, pogosto zdrsnejo v past superženske in hočejo biti popolne matere, kakršne njihove niso bile, in popolne tudi v službi, za kar se moški, ki igro spoznajo že zgodaj, nikoli tako ne trudijo. Ta ženski mačizem, ki prehaja z matere na hčer, prikriva enako nedopustno sovraštvo do sebe, šibkost in občutek nemoči kot mačizem, prikrit v moških.

* * *

Votlina ženskosti mi je domača in vedno se bom zatekala vanjo s prijetnim občutkom, da sem v nekem pogledu, globljem, kot ga je mogoče ubesediti, natančno tam, kjer naj bi bila. Mogoče moški tako čutijo o votlini moškosti, kar si lahko samo predstavljam. Sprejemanje razlike med moškimi in ženskami je še kako zdravorazumsko. Čeprav mi je ženskost “dom”, še ne pomeni, da želim biti ves čas doma. Votlina bi se usmradila, če ne bi šla nikoli iz nje. Preveč radovedna sem, preveč energije imam in preveč moči, da bi ostajala utesnjena. Celotni deli mene bi zakrneli ali se skisali. Če želim biti odgovorna sebi, kar želim, moram slediti svojim stremljenjem.

* * *

Mircea Eliade je pisal o dvojni naravi božanskega v številnih verstvih, za katera je značilno, da so bila najvišja ženska in moška božanstva dvospolna. “Ne glede na obliko, v kateri se božanstvo pojavlja, je najvišja resničnost, absolutna moč, in ta resničnost, ta moč si ne dovoljuje, da bi bila omejena s kakršnimikoli značilnostmi (dober, slab, moški, ženski ali karkoli drugega).”

Iskrice

Če boš odpotovala dovolj daleč, boš nekega dne prepoznala sebe, ki ti prihaja naproti, da bi se srečali. In rekla boš – DA!

* * *

Odnos z očetom dekletu pomaga videti svet skozi njegove oči, sebe pa v njegovih očeh. Ko se trudi za njegovo potrditev in sprejemanje, meri svoje sposobnosti, inteligentnost in vrednost z ozirom nanj in na druge moške.

* * *

Večina žensk išče moč in avtoriteto tako, da postanejo podobne ali všečne moškim.

* * *

Marsikatera mlada ženska je navidez uspešna, v sebi pa krvavi. Zaradi vrojenega strahu pred žensko manjvrednostjo se jih veliko zasvoji s popolnostjo in čezmernim garanjem.

* * *

Deklice se že zgodaj naučijo, kako naj dosežejo očetovo odobravanje in pozornost – naj bodo bistre, ljubke, plašne ali zapeljive.

* * *

Moja vloga feministke ni tekmovati z moškimi v njihovem svetu – to je prelahko in povsem neproduktivno. Moja naloga je živeti polno kot ženska, v celoti uživati v sebi in na svojem mestu v vesolju.

 

O avtorici

Maureen Murdock je ameriška psihologinja in psihoterapevtka, ki slovi po delu na področju psihologije, mitologije in ženskih študij. Pomembno je prispevala k razumevanju psihološkega razvoja žensk in izzivov, s katerimi se srečujejo v osebnem in duhovnem razvoju, zlasti v iskanju identitete in notranje moči. Sodelovala je na simpozijih in vodila delavnice, na katerih je podpirala ženske na njihovi poti. Njena knjiga The Heroine’s Journey: Woman’s Quest for Wholeness razčlenja psihološko in mitološko potovanje žensk in je pretanjeno vplivala na psihologijo žensk ter njihovo spopadanje z izzivi na poti osebne rasti, preoblikovanja in opolnomočenja.

 

 

Odlomek

Razcep med telesom in duhom

Zgodovinsko gledano je bila vez med telesom in dušo prekinjena s strmoglavljenjem Matere boginje. Šele zdaj, ko nam preti uničenje Matere zemlje, jo začenjamo prizivati nazaj. Ko je človeštvo pozabilo na svetost zemlje in začelo častiti bogove v cerkvah in katedralah namesto v gozdičkih in na gričih, je izgubilo vzajemen odnos z naravo. Pozabili smo, da smo njeni otroci, medsebojno povezani z vsemi njenimi vrstami. Izgubili smo občutek svetosti, utelešen v vseh živih bitjih, drevesih, skalah, oceanih, štirinožcih, pticah, otrocih, moških in ženskah. Potem ko smo postali ravnodušni do svetosti narave, smo zanikali še svetost telesa.
Ni bilo vedno tako. Ko je bilo žensko telo enakovredno telesu boginje, je ženska vsebovala čudež življenja.
Prispodobe in arhetipi so opisovali, kako stvari delujejo, in ženska je bila deležna strahospoštovanja zaradi sprememb, ki jih je doživljalo njeno telo. Deklica je postala ženska, ko je dobila menstruacijo; kri je od nekdaj veljala za numinozno. Vsak mesec je krvavela, dokler ni zanosila, nato je za devet mesecev prenehala krvaveti in postala posoda novega življenja. Po porodu je spet krvavela, mesec za mesecem, vse do menopavze, ko je spet prenehala. Tudi to je zbujalo strahospoštovanje, saj je veljalo prepričanje, da kri, ki jo zadržuje v sebi, prehaja v modrost. Današnje ženske vračajo v svet občutek o svetosti snovi in prevzemajo podoben pogled.
V srednjem veku, zlasti pa še po industrijski revoluciji in čaščenju strojev, je moško in tudi žensko telo doživelo spolno in fizično zlorabo. Potisnjeno je bilo onstran meja moči in vzdržljivosti, moralo se je prilagajati kulturnim pričakovanjem glede velikosti, oblike in lepote ter služiti človeškemu pohlepu. Podcenjevanje ženskega telesa se izraža v kulturnih in religioznih tabujih, povezanih z menstruacijo, porodom in menopavzo; kaže se tudi v naraščajočih statistikah o posilstvih, incestu in pornografiji. Svetost ženskega telesa in pripoznanje svetosti snovi sta se razblinila, ko so ljudje začeli častiti bogove. Čaščenje in plodnost, poprej priznana ženskam, ki so imele menstruacijo, sta skupaj z boginjo poniknila v podzemlje.
V njeni odsotnosti so nekatere ženske pozabile globoko modrost ženskega telesa in skrivnosti ženske seksualnosti. Ženske vedo s telesom. Jean Shinoda Bolen pravi, da “ko vemo nekaj v telesu, kot tudi v umu in srcu, vemo nekaj globokega o sebi. V krščanski civilizaciji in krščanskem vplivu na psihologijo je ta razsežnost neuravnovešena.”

 

Paket Ženska

Knjigo je moč kupiti tudi v paketu Ženska, ki je cenovno ugodnejši. V paketu sta dve knjigi, Njena pot in uspešnica Ženske, ki tečejo z volkovi. Obe knjigi spodbujata ženske k samouresničevanju, opolnomočenju in notranji moči.