Luč z Markom Avrelijem
Jana Capri in Charan Díaz / Luč z Markom Avrelijem
Knjiga sloni na 79 vprašanjih, vzniklih iz mrzličnosti in tesnobe vsakdanjega življenja. Priročnim, pomirjajočim in brezčasnim odgovorom Marka Avrelija sledijo krajši komentarji obeh avtorjev, prirejeni za današnji čas.
O knjigi
Mark Avrelij, znan kot “filozof na prestolu”, je bil zadnji od »petih dobrih rimskih cesarjev«. Zgledoval se je po vseh grških filozofskih smereh in je zadnji veliki predstavnik stoičnega nauka. Ohranjal je njegovo etiko, ostajal zahteven do sebe, pogled na soljudi pa je obraval z altruistično dobroto.
* * *
Knjiga je napisana v obliki 79 vprašanj o naravnanosti do življenja in odgovorov, obarvanih s filozofsko stoičnostjo, v katerih Mark Avrelij sporoča, da je poglavitno biti dober človek in zapustiti malo boljši svet kot ob lastnem prihodu nanj.
Vprašanjem, ki se dotikajo pozitivne naravnanosti do življenja, sledijo odgovor Marka Avrelija, povzeti iz njegovega dela “Dnevnik cesarja Marka Avrelija”, in psihološke refleksije, ki vodijo k nadaljnjemu razmišljanju o Avrelijevih sporočilih.
* * *
Pomni, da moraš biti dober človek. Kadar naletiš na izzive ali se znajdeš v težavah, ki jih moraš rešiti, ne dovoli, da te prizadenejo ali zlomijo. Stori brezpogojno vse, kar zahteva človekova narava! Vedno poišči najbolj humano rešitev. Bodi blag, skromen in odkritosrčen!
O avtorjih
Charan Diaz Arquillo je psiholog z več kot 17-izkušnjami v psihoterapiji, osebnostni rasti, edukativni in organizacijski psihologiji. Diplomiral je iz humanistične in integrativne psihoterapije, čuječnosti ter klinične hipnoze na Univerzi v Barceloni in je avtor ter soavtor več knjig. Blizu so mu hinduistična in grška filozofija, vzhodnjaške zgodbe in mitologija.
Jana Capri je diplomirala iz prevajanja na Karlovi univerzi v Pragi, govori pet jezikov in vodi tečaje nevrolingvističnega programiranja. Študirala je tudi psihološko astrologijo in kreativno pisanje, je soavtorica štirih knjig in blogerka. Zanimata jo psihosomatika in osebnostna rast. Rada bere in piše knjige, ki pomagajo k boljšemu občutku o sebi. Živi v Barceloni.
Iskrice
Kako moreš reči, da se spoštuješ, če ti je mnenje drugih pomembnejše od tvojega?
* * *
Sprejemaj brez napuha, dajaj z veselo voljo!
* * *
Sramota, če ti omaga v življenju duša, preden se utrudi telo!
* * *
Vsako tvoje delo, sleherna beseda in misel ti bodi taka, ko da bi se ti bilo v tem trenutku ločiti od življenja.
* * *
Naj te ne motijo stvari okoli tebe. Hodi naravnost po svoji poti ne glede na desno in levo.
Odlomek
Resnična vrednost
Vprašanje
Kako naj se izognem neprestanim čustvenim viškom in padcem?
Odgovor Marka Avrelija (XII-XIX)
Čuti vendar že, da imaš nekaj boljšega, nekaj bolj božjega v sebi, kot pa je to, kar ti vzbuja čutna razvnetja, z drugo besedo, ob čemer se zviraš kot skačimož na motvozu!
Razmislek
Začni tako, da občutiš hvaležnost za vse dobro, kar je že v tebi, in spoznaš, da lahko dosežeš čudovite stvari.
Več si kot svoje strasti in čustva, saj si sposoben razmišljati, ločevati, razčlenjati in ocenjevati. Ne dovoli, da bi ti vladala čustva in te stresala kot lutko, kot svetuje Mark Avrelij. Bi bilo dobro, če bi bil bolj razumen in logičen, tako da te čustva ne bi tako zlahka spodnašala?
Izvlečki
Del nečesa si, kar je večje od tebe, del narave ali življenja. Tudi slučajni dogodki niso nenaravni: vsi so členi v svetovnem snovanju, vsi na tesno zvezani z vzročnostjo, ki ji vlada previdnost. Vse izvira iz nje. Ob njej pa stoji nujnost in to, kar je celotnemu svetu v prid, čigar drobec si sam.
* * *
Naj vas pomirita naslednji dve misli:
Nič takega se vam ne more zgoditi, kar bi ne bilo v skladu z zakoni celote.
Nihče vas ne more prisiliti, da bi delovali zoper svoje vrednote ali božanski glas v sebi.
* * *
Se kaj razlikuješ od človeka, ki te je prizadel, če mu vrneš milo za drago? Gandhi je rekel: “Oko za oko in svet bo na koncu slep.” Po Mirdadovi knjigi živimo zato, da bi se naučili ljubiti, in ljubimo, da bi se naučili živeti.
Najboljša obramba je torej, da se naučimo ljubiti in odpustiti. Vendar to ne pomeni, da bi dopuščali zlorabljanje. Čeprav smo sočutni, moramo ohranjati svoje dobro počutje.
* * *
Smešno je, da človek pred svojo zlobnostjo noče bežati, čeprav bi ji lahko ušel, pred tujo pa beži, dasi ji ni moči uiti.
* * *
Kdor ne ve, kaj je svet, ne ve, kje je sam. Kdor ne ve, čemu je na svetu, ne ve, ne kdo je sam, ne kaj je svet. Komur le eno teh spoznanj manjka, ta pač tudi tega ne more povedati, čemu se je rodil. Kdo ti je bolj smešen kot ljudje, ki ne vedo, ne kje so, ne kdo so?
